Nenadna motnja krvnega pretoka v možganih, ki lahko povzroči številne resne posledice, se imenuje možganska kap. Obstajajo različne vrste možganskih kapi, vključno z hemoragično možgansko kapjo, ki se pojavi zaradi krvavitve v možganih, ishemično možgansko kapjo, ki se pojavi zaradi zamašitve krvne žile v možganih, ter začasnim ishemičnim napadom (TIA), ki je prehodno zmanjšanje pretoka krvi v možganih. Posledice možganske kapi so lahko resne in vključujejo spastičnost (mišično togost), padajoče stopalo (težave pri dvigovanju stopala med hojo), možganski edem (otekanje možganov) in zmanjšan mišični tonus.
Prepoznavanje in prva pomoč pri možganski kapi
Pomoč pri možganski kapi vključuje preprečevanje, da se možganska kap ponovno ponovi, zdravljenje poškodb, okrevanje, rehabilitacijo, fizioterapijo in vaje za krepitev mišic. Znaki možganske kapi lahko vključujejo vrtoglavico, glavobol, težave pri hoji, slabo ravnotežje, težave z vidom, nezmožnost premikanja ene strani telesa, ohromelo roko, nerazločen govor ali nezmožnost govora, izgubo zavesti, slabost in bruhanje. Preživetje po možganski kapi je odvisno od vrste kapi, njene moči, katere dele možganov prizadene možganska kap in kako močno jih možganska kap prizadane, prisotnosti drugih bolezni in težav, psihofizičnega stanja pred kapjo ter drugih dejavnikov.
Prepoznavanje možganske kapi je pomembno, zato se lahko uporabi test GROM. Gre za preverjanje zmožnosti govora, iztegovanja rok, preverjanje obraza in zmožnost nasmeha brez povešenih ustnic. Če so prisotni vsi znaki, je potrebno takoj ukrepati in poklicati pomoč. Prva pomoč ob možganski kapi vključuje hitro ukrepanje. Treba je poklicati nujno pomoč, preveriti vitalne znake pacienta, pomagati mu v položaj bočnega položaja in ne dajati hrane ali pijače (v primeru izgube zavesti), odstraniti zobno protezo iz ust in glavo podložiti na dvignjeno vzglavje ter počakati na reševalce in pripraviti zdravstveno dokumentacijo. Vsaka minuta šteje in hitrost ukrepanja vpliva na uspešnost rehabilitacije in preživetje.
Pomembni vidiki glede starosti in ukrepi za izboljšanje zdravja
Glede na starost se lahko možganska kap pojavi tudi pri mladih ljudeh. Uspešnost rehabilitacije je odvisna od njihove psihofizične kondicije in stanja pred kapjo. Mladi običajno imajo večje možnosti za uspešno rehabilitacijo in boljše okrevanje. Vendar pa je ključno, da tudi po rehabilitaciji skrbijo za zdrav življenjski slog, se trudijo preprečiti ponovno kap, redno gibajo prizadeto polovico telesa ter izvajajo vaje ali obiskujejo fizioterapijo za ohranjanje stanja. Pri starejših pacientih je okrevanje običajno daljše in bolj kompleksno. Pogosto imajo tudi druge pridružene bolezni, ki jih je treba upoštevati pri rehabilitaciji. Poleg tega je potrebno upoštevati njihovo psihofizično stanje, zagotoviti primerne opornice in pripomočke, se ukvarjati z drugimi težavami in boleznimi, redno jemati ustrezna zdravila, spodbujati njihovo motivacijo za rehabilitacijo ter po potrebi zagotoviti dodatno pomoč, na primer v obliki fizioterapije na domu.
Glede na stopnjo prizadetosti, lahka možganska kap običajno ne povzroča hudih posledic in včasih ni potrebno zdravljenje. Kljub temu pa je treba vedno jemati kot opozorilni znak in storiti vse, da se ne ponovi. Pomembno je obiskati zdravnika in po potrebi začeti jemati zdravila za preprečevanje ponovitve. Ponovna možganska kap se namreč običajno zgodi v hujši obliki. Da se možganska kap ne ponovi, lahko sami veliko naredimo z redno telesno aktivnostjo, skrbjo za primerno telesno težo, nadzorom krvnega tlaka in ravni sladkorja ter splošnim zdravim življenjskim slogom z manj stresa.
Okrevanje po obsežni možganski kapi
Močno in obsežno možgansko kap pa spremljajo resne težave, kot so nezmožnost premikanja rok in nog, težave pri požiranju in govorjenju, izguba spomina, motnje vida, zmedenost in v hujših primerih nepokretnost. Za rehabilitacijo po takšni obsežni kapi je ključno vzeti celosten pristop, ki vključuje sodelovanje svojcev, medicinskega osebja in različnih strokovnjakov. Pomembno je poiskati vso pomoč, ki je na voljo, bodisi prek zdravstvenega sistema bodisi s samoplačniškimi storitvami. Okrevanje po možganski kapi je kompleksen proces, ki se lahko razteza od nekaj mesecev do več let. Obseg poškodbe in prizadetost različnih delov možganov vplivata na trajanje in uspešnost rehabilitacije. Pomembno je, da se rehabilitaciji posvetimo že v začetnem obdobju po kapi, saj lahko s tem spodbudimo obnovo možganskih funkcij in zmanjšamo dolgoročne posledice.
Za uspešnost okrevanja je ključno sodelovanje med pacientom, zdravniki, fizioterapevti in svojci. Pacientu se po postavitvi ciljev zdravljenja usmeri k aktivnemu izvajanju rehabilitacijskih vaj ter vključevanju prizadete strani telesa v vsakodnevne dejavnosti. Fizioterapevt in zdravnik spremljata napredek in prilagajata terapijo glede na potrebe pacienta. Prisotnost svojcev je pri tem neprecenljiva, saj lahko s svojo podporo in spodbudo pospešijo okrevanje. Veliko dejavnikov vpliva na uspešnost okrevanja, kot so vrsta možganske kapi, obseg prizadetosti, starost, pridružene bolezni, trdoživost posameznika in finančne zmožnosti za dodatno terapijo. Mlajši in bolj fizično pripravljeni pacienti ter tisti z manjšim obsegom prizadetosti imajo običajno boljše možnosti za okrevanje.
Dolgotrajen proces okrevanja po možganski kapi
Če se pacient ne rehabilitira ali prekine rehabilitacijo predčasno, se lahko pojavijo številne težave. Negibljivost in neaktivnost lahko privedeta do povečanega mišičnega tonusa, zmanjšane gibljivosti in bolečin v prizadetem delu telesa. Poleg tega se lahko poveča tudi tveganje za padce in poškodbe, kar vodi v omejitve pri vsakodnevnih dejavnostih. Nepokretnost lahko povzroči tudi psihične težave, obremenitve za svojce ter povečane finančne izdatke. Zato je pomembno, da rehabilitacijo po možganski kapi izvajamo vsaj eno leto in da se v tem času čim bolj aktivno vključimo v terapije in vaje. Tako lahko dosežemo najboljše možne rezultate in izboljšamo svoje fizično in psihično stanje.