Bolezen artritis označuje vnetje sklepov in lahko povzroča bolečine, otekanje ter spremembe v obliki sklepov. Pojavi se lahko v enem ali več sklepih hkrati, znanih pa je več kot sto različnih oblik, ki imajo različne vzroke. Zdravljenje se razlikuje glede na tip artritisa in njegov izvor. Najpogostejši obliki sta osteoartroza (OA) in revmatoidni artritis (RA). Bolezen se lahko razvije postopoma ali pa nastopi nenadno. Čeprav se pogosteje pojavlja pri starejših, ni omejena le na to starostno skupino. Večje tveganje za nastanek imajo ženske ter osebe s prekomerno telesno težo.
Simptomi artritisa
Najpogostejši znaki artritisa so bolečina, oteklina, otrdelost in omejena gibljivost sklepov. Pri revmatoidnem artritisu (RA) so simptomi najizrazitejši zjutraj ali po daljšem mirovanju, čez dan pa se pogosto izboljšajo z gibanjem. Pri osteoartrozi (OA) pa so težave izrazitejše med aktivnostjo, medtem ko se ob počitku zmanjšajo. Jutranja okorelost pri OA običajno traja manj kot eno uro, pri RA pa se lahko vleče precej dlje. Obe obliki bolezni lahko vodita tudi do mišične oslabelosti, saj prizadeti sklepi zaradi bolečin pogosto ostajajo neaktivni.
Pri osteoartrozi (OA) so največkrat prizadeti večji sklepi, kot sta koleno in kolčni sklep, pa tudi tisti sklepi, ki so bili v preteklosti poškodovani. Bolečina se običajno najprej pojavlja ob določenih gibih, simptomi pa so praviloma zmerni in postopoma napredujejo. Revmatoidni artritis (RA) pa pogosto prizadene sklepe na obeh straneh telesa hkrati, čeprav se lahko v zgodnjih fazah pokaže samo na eni strani. Poleg sklepov lahko RA prizadene tudi druge organe, kot so srce, ožilje, mišice, živčni sistem in oči. Z boleznijo so pogosto povezani dodatni simptomi, med katerimi so utrujenost, izguba apetita, anemija ter občasna rahla povišana telesna temperatura.
Zdravljenje artritisa
Način zdravljenja artritisa je odvisen od njegove vrste. Pri osteoartrozi je poudarek na lajšanju bolečine in zmanjševanju vnetja, kar se dosega z zdravili, fizioterapijo ter prilagoditvijo življenjskega sloga. Pri revmatoidnem artritisu pa je nujno celovitejše zdravljenje, ki vključuje protivnetna zdravila, imunosupresive in biološke terapije, katerih cilj je upočasnitev ali zaustavitev napredovanja bolezni. Brez ustreznega zdravljenja lahko RA povzroči hude deformacije sklepov in resne zaplete, medtem ko zgodnje odkrivanje in pravilna terapija bistveno zmanjšata tveganje za trajne poškodbe.